Študije primerov

Študija se osredotoča na plažo na naravnem območju Jadranskega morja. Na tem območju živijo različni obalni habitati in zavarovane vrste, med njimi Cladocora caespitosa, Pinna nobilis, Ruppia cirrhosa, Zostera marina ter različne ptice, sesalci in kuščarji. Vendar se regija sooča z več izzivi, kot so erozija tal in motnje v naravi, ki jih povzroča turizem. Prisotnost smeti privablja tudi veliko število galebov, kar povečuje tveganje za prenos zoonoz. Projekt PRO-COAST spodbuja lokalno sodelovanje in okoljsko ozaveščenost. Vključuje aplikacijo, ki združuje državljansko znanost s strokovnim zbiranjem podatkov o biotski raznovrstnosti in prispeva k spremembi vedenja skupnosti v smeri bolj trajnostnih praks. Gospodarstvo na tem območju temelji predvsem na sezonskem turizmu. Odločitve o upravljanju skupaj sprejemajo Krajinski park Strunjan v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Občina Piran in odbor za zavarovana območja.

 

Pobuda PRO-COAST se osredotoča na dva glavna ukrepa: (1) uporaba podatkov državljanske znanosti prek aplikacije SRNA za ozaveščanje o okolju, skupaj z namenskimi dejavnostmi sodelovanja, kot so srečanja z lokalnimi organizacijami in skupnostmi; (2) razširitev ozaveščanja in sodelovanja na obeh zavarovanih območjih, s poudarkom na interakcijah med človekom in divjadjo.

SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo) je mobilna aplikacija, namenjena vsem ljubiteljem narave, ki želijo prispevati k varovanju prostoživečih živali. Omogoča beleženje opažanj živali, njihovih sledi ter cestnih povozov.

Zbrani podatki pomagajo raziskovalcem bolje razumeti razširjenost vrst, njihovo vedenje in stanje populacij, hkrati pa uporabnikom omogočajo aktivno sodelovanje pri raziskovanju narave.

Aplikacija vsebuje tudi preproste vodnike za prepoznavanje vrst, s pomočjo katerih se lahko uporabniki naučijo razlikovati med živalmi. Svoje znanje lahko nato preverijo na zabaven način – s kvizom, ki je vgrajen v aplikacijo.

 

Preizkusite aplikacijo SRNA

Comino, majhen sredozemski otok s površino 2,75 km², je največji biološki rezervat na Malti. Vendar se zaradi pomanjkanja trajnostnega upravljanja sooča s precejšnjo degradacijo. Projekt ReNature si prizadeva obnoviti ključne habitate na otoku in tako rešiti pereče okoljske izzive. Med temi izzivi so degradacija tal zaradi smetenja, teptanja, uporabe vozil in vlečenja gramoza. Invazivne tujerodne vrste (IAS), tujerodna drevesa ter prekomerna paša glodavcev in divjih zajcev dodatno ogrožajo ekosistem. Pokrajino motijo tudi neintegrirane strukture, prašičja farma in z njo povezano onesnaževanje. Comino ima le dva stalna prebivalca, zato vsako poletje močno naraste število obiskovalcev, kar povzroča velike ekološke pritiske. Ozaveščanje turistov o njihovem vplivu na okolje je ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti otoka. Lokalno gospodarstvo je predvsem posledica sezonskega turizma in z njim povezanih komercialnih dejavnosti, poleg prašičerejske farme, hotela in ladjedelnice. Okviri upravljanja vključujejo razglasitev otoka za posebno ohranitveno območje (SAC) v skladu z Direktivo o habitatih (92/43/EEC) in posebno območje varstva (SPA) v skladu z Direktivo o pticah (79/409/EEC).

 

Za reševanje teh izzivov se pobuda PRO-COAST osredotoča na dva ključna ukrepa. Prvič, spodbujanje družbene preobrazbe med obiskovalci s programi državljanske znanosti, izobraževalnim gradivom, informacijami pred plovbo in vodenimi sprehodi po naravi. Drugič, z izvajanjem načrta upravljanja RN2000 Kemmuna u l-Gżejjer ta' Madwarha, ki spodbuja trajnostne kmetijske prakse in obnovo tal.

Naša študija se bo osredotočila na zavarovano območje Aquatina di Frigole v Sredozemlju, ki je ekološko zelo pomembno. Na njem živijo ikonične vrste, kot so Pinna nobilis, avtohtone ptice in gnezdeči osebki vrste Caretta caretta. Pokrajina ima žepne plaže, bazene lagun, podvodne travnike z vrsto Posidonia oceanica, obalne bankete, sredozemsko makijo in umetni sistem za odvodnjavanje lagun. Vendar se območje sooča z več izzivi, med drugim s slabim upravljanjem povezave med laguno in morjem, manjšimi razlitji nafte ter onesnaževanjem zaradi razpršitve sredstev proti obraščanju in privezov. Ekosistem dodatno ogrožajo nezakonite dejavnosti, kot so nedovoljen ribolov, vodni športi in smetenje. Območje je bilo nekoč podprto z začetno naložbo v raziskovalno-razvojno infrastrukturo, pozneje pa je bilo opuščeno, kar je povzročilo povečanje nezakonitih dejavnosti in izgubo družbenega zaupanja. Ponovna vzpostavitev tega zaupanja je bistvenega pomena, zlasti ker spadajo tradicionalni zidovi iz suhega kamna okoli bazenov lagun med pomembno kulturno dediščino. Lokalno gospodarstvo temelji na malem ribištvu in rekreacijskih ali izobraževalnih dejavnostih, ki spodbujajo poglobljeno interakcijo med študenti, državljani in obiskovalci z ekosistemom. Upravljanje tega območja Natura 2000 je v pristojnosti Univerze Salento, medtem ko obalo upravljajo občine v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. Območje je povezano tudi s projektom Interreg (AdrIon) IMPRECO.

 

Za reševanje teh vprašanj se iniciativa PRO-COAST osredotoča na štiri ključne ukrepe: (1) ozaveščanje lokalnih skupnosti in poletnih obiskovalcev o ekološki vrednosti območja; (2) izboljšanje znanja o ključnih vrstah z didaktično potjo in državljanskim spremljanjem; (3) nadgradnja preteklih raziskav z vključevanjem lokalnega prebivalstva in obiskovalcev v njihovo razširjanje; (4) ocena povezav med morskimi odpadki in tujerodnimi vrstami (NIS) kot posrednimi dejavniki sprememb biotske raznovrstnosti ter nezakonitimi dejavnostmi kot neposrednimi nevarnostmi.

Črnogorski zaliv je največji na Jadranu in ima bogato biotsko raznovrstnost. V njem je 21 bentoških habitatov, obalno terigeno blato, edinstvene koraligene združbe in obsežni travniki morske trave. Vendar se ekosistem sooča z velikimi grožnjami. Gradnja obalnih objektov vpliva na zaliv, križarski turizem pa prispeva k onesnaževanju z ogljikovodiki, hrupom, odplakami in odpadki. Nenadzorovan ribolov in nabiranje koral dodatno poslabšujeta biotsko raznovrstnost, rekreativna plovba pa s sidranjem pogosto poškoduje travnike morske trave. Zaliv je naseljen že od antike in je pomemben romarski kraj za katoliške in pravoslavne skupnosti. Njegovo gospodarstvo v veliki meri poganjajo turizem, navtični športi in križarjenja, medtem ko ribolov ostaja predvsem dejavnost za preživetje, saj predstavlja 94 % sektorja. Upravljanje obale je razdeljeno med občine in nacionalne predpise. Javno podjetje za upravljanje obalnega območja Črne gore nadzira uporabo in zaščito obalnega območja, ki vključuje javno morsko območje in teritorialno morje.

 

Pobuda PRO-COAST se osredotoča na pet ključnih ukrepov: (1) raziskovanje tehnološkega napredka, ki zmanjšuje negativne vplive na biotsko raznovrstnost; (2) upravljanje potreb po virih ob ohranjanju kulturne celovitosti in bistvenih ekoloških procesov; (3) razvoj digitalne knjižnice vrst na obalnem območju Boka z okolico; (4) določanje in prilagajanje politik za ohranjanje in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti; (5) podpiranje znanstveno podprtih ocen za usmerjanje odločitev o politikah ohranjanja in upravljanja.

Za plažo Streedagh, ki leži ob Atlantskem oceanu, so značilne obalne sipine, peščene obale in mezijska travišča, ki tvorijo raznolik in dinamičen ekosistem. Vendar se območje sooča z vse večjimi izzivi zaradi dviga morske gladine in ekstremnih podnebnih dogodkov, ki povzročajo obalno erozijo in poplave. Poleg ekološke vrednosti ima regija tudi zgodovinski, kulturni in komercialni pomen, saj je ključno središče industrije, trgovine in storitev na severozahodu Irske. Turizem ima pomembno vlogo v lokalnem gospodarstvu, saj obiskovalce privabljajo obala, gore in arheološka najdišča. Upravljanje območja spada v okvir projekta Sligo Living Lab, ki je del projekta SCORE H2020 in se osredotoča na vzpostavitev vegetacijskih varovalnih območij znotraj sistemov sipin kot hibridnih rešitev, ki temeljijo na naravi. Strategije bioinženiringa za zaščito obale se preizkušajo pod vodstvom IT Sligo in okrožnega sveta Sligo.

 

Pobuda PRO-COAST se osredotoča na tri ključne ukrepe: (1) vključevanje skupin lokalne obalne skupnosti v prizadevanja za ohranjanje; (2) začetek kampanje ozaveščanja o varstvu sipin; (3) izvedba anket med prebivalci in obiskovalci, da bi ocenili njihovo ozaveščenost o varstvu peščenih sipin, njihovo pripravljenost na upoštevanje zaščitnih ukrepov in njihovo dojemanje vrednosti ekosistema.

 

Naša študija se osredotoča na rečni estuarij in obalno območje v podeželski pokrajini, ki jo sestavljajo travniki, vresovje, gozdovi in mokrišča. Vendar se regija sooča z več izzivi, vključno z intenzivno kmetijsko pašo, rezanjem žive meje, odtekanjem hranil iz kmetijstva (N/P), invazivnimi tujerodnimi vrstami (IAS), potrebo po obnovi vresovja in vplivi pridobivanja mineralov. Čeprav lokalna skupnost na splošno podpira prizadevanja za ohranjanje, je vključenost še vedno majhna. Gospodarstvo poganjajo kmetijstvo, pridobivanje rudnin in turizem. Približno 60 % zemljišč je deležnih določene ravni varstva okolja.

 

Cilj pobude PRO-COAST je okrepiti prizadevanja za ohranjanje s tremi projekti, ki jih vodijo skupnosti: (1) sajenje nekoč pogostih, zdaj pa redkih rastlin za zagotavljanje hrane pticam in metuljem, kar podpira kulturne ekosistemske storitve; (2) ustvarjanje ribnikov za življenje nevretenčarjev in dvoživk, ki vzdržujejo populacije ptic, kar prispeva k regulativnim ekosistemskim storitvam; (3) obnova populacij veveric s sosednjih obalnih otokov, kar pomaga pri sekvestraciji ogljika.

Območje študije se osredotoča na zahodno norveško obalo v širši regiji Bergen. To razgibano območje, ki ga oblikujejo skalnate obale, plitvi zalivi, vijugasti fjordi in razpršeni otoki, zagotavlja raznolike habitate za morske živali. Velik izziv je prisotnost izgubljenega ribiškega orodja, kot so zapuščene vrše za lovljenje rakov in jastogov, ki še vedno lovijo morske organizme in povzročajo ekološko škodo. Iskanje in odstranjevanje teh zapuščenih ribiških pasti (pojavu se v angleščini reče "ghost fishing") z morskega dna ostaja težavno. Norveško morje in fjordi so osrednjega pomena za kulturni koncept allemannsretten, ki omogoča javni dostop za rekreacijske dejavnosti, kot je ribolov, kar krepi globoko povezanost Norvežanov z morjem. Z gospodarskega vidika je predelava rib (vključno z ribogojstvom) ključna panoga, vendar zahodna obala zaradi dostopa do morja in mestnih središč podpira tudi različne sektorje. Upravljanje vključuje določena zaščitena morska območja in sezonske ribolovne predpise za zaščito ranljivih populacij.

 

Pobuda PRO-COAST se osredotoča na dva glavna ukrepa: (1) ozaveščanje o vplivu zapuščenega ribolovnega orodja z opozarjanjem financerjev, okoljskih nevladnih organizacij, rekreativnih ribičev in javnih organov na vprašanja preprečevanja, čiščenja in recikliranja; (2) izvedba obsežne operacije odstranjevanja orodja vzdolž zahodne obale in razvoj priročnika najboljših praks za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

Naše peščene plaže ležijo ob Baltskem morju, za katere so značilne obalne sipine in obsežne peščene obale. Vendar se območje sooča z velikimi izzivi zaradi urbanega pritiska in bližine glavnega mesta, kar povečuje vplive na okolje. Regija je gosto poseljena in doživlja velik dotok sezonskih obiskovalcev. To povzroča družbene spore, saj lokalne skupnosti izražajo zaskrbljenost zaradi degradacije okolja, medtem ko gospodarski interesi spodbujajo nadaljnji razvoj. Sezonski turizem, počitniški domovi in širjenje nepremičnin so ključni gospodarski dejavniki, ki prispevajo k pritiskom na rabo zemljišč. Prizadevanja za upravljanje vključujejo pobude za načrtovanje, ki vključujejo zeleno infrastrukturo, zakonodajne ukrepe za zaščito obalnih območij in strategije ohranjanja na določenih zavarovanih območjih.

 

Pobuda PRO-COAST se osredotoča na: (1) obravnavanje družbenega vidika z usklajevanjem interesov deležnikov, zagotavljanjem visokokakovostnih javnih prostorov, izboljšanjem dostopnosti in spodbujanjem trajnostnih rekreacijskih ekosistemskih storitev; (2) krepitev upravljanja na več ravneh z vključevanjem stališč lokalnih in osrednjih organov; (3) zagotavljanje dokazanih ugotovitev raziskovalcev in deležnikov za podporo informiranega odločanja ki vključuje vse zainteresirane strani; (4) izvajanje intervjujev, participativnih dogodkov in kartiranje ukrepov za povečanje sodelovanja javnosti.

Ta študija se osredotoča na neokrnjeno plažo ob Črnem morju s peščeno obalo, obrežnimi gozdovi, distrofičnimi jezeri in peščenimi bregovi. Ključni izziv je odsotnost nadzornega organa s strokovnim znanjem o obalnih ekosistemih, kar povzroča vrzeli pri upravljanju in varstvu. Lokalna skupnost se sooča s pomanjkanjem okoljske ozaveščenosti, območje pa dodatno ogrožata tudi pretiran turizem in omejeno sprejemanje trajnostnih rešitev. Turizem ostaja glavno gospodarsko gonilo. Z območjem upravlja Biosferni rezervat delte Donave (Danube Delta Biosphere Reserve), ki nadzoruje prizadevanja za ohranjanje.

  

Cilj pobude PRO-COAST je: (1) povečati sodelovanje lokalne skupnosti in okoljsko ozaveščenost s fotografiranjem, raziskavami in izobraževalnimi dejavnostmi; (2) podpreti razprave na visoki ravni in olajšati sodelovanje deležnikov; (3) poudariti ekološki pomen lokalnega rastlinstva in živalstva ter tako spodbuditi dolgoročno zavezanost skupnosti, deležnikov in odločevalcev k ohranjanju ekosistemov.

 

Območje študije se osredotoča na zaliv in njegovo okolico na otoku Askøy, ki leži ob zahodni obali Norveške. Biotska raznovrstnost na tem območju je bogata, saj zaščiteni peščeni zaliv, mokrišče, rečno ustje in skalnate formacije zagotavljajo raznolike habitate za obalno floro in favno. Velik izziv predstavlja predlog za brez-emisijski terminal za križarke v zalivu, ki bi lahko vplival na ekološko ravnovesje območja. Južni Askøy je gosto poseljen, Eidsvika pa je edino bližnje naravno rekreacijsko območje. Število prebivalcev na otoku hitro narašča, v zadnjih letih pa se vse pogosteje pojavljajo razvojni projekti. Lokalno gospodarstvo poganjajo industrija, gradbeništvo, trgovina in druge storitve, močno pa je povezano z mestom Bergen, saj se veliko prebivalcev vozi na delo v mesto, manjši del pa v nasprotno smer. Askøy je občina, vendar območje Eidsvika nima uradnega varstvenega statusa. Občina ga je določila kot rekreacijsko in pašno območje, čeprav se načrtuje, da bi ga ponovno opredelila kot pristaniško območje.

 

Pobuda PRO-COAST se osredotoča na podporo deležnikom pri pogajanjih o tem sporu glede rabe zemljišč in njegovih morebitnih posledicah za obalno biotsko raznovrstnost.